-
1 rest
I 1. [rest] noun1) (a (usually short) period of not working etc after, or between periods of, effort; (a period of) freedom from worries etc: Digging the garden is hard work - let's stop for a rest; Let's have/take a rest; I need a rest from all these problems - I'm going to take a week's holiday.) počitek2) (sleep: He needs a good night's rest.) spanje3) (something which holds or supports: a book-rest; a headrest on a car seat.) opora, naslon4) (a state of not moving: The machine is at rest.) mirovanje2. verb1) (to (allow to) stop working etc in order to get new strength or energy: We've been walking for four hours - let's stop and rest; Stop reading for a minute and rest your eyes; Let's rest our legs.) odpočiti se2) (to sleep; to lie or sit quietly in order to get new strength or energy, or because one is tired: Mother is resting at the moment.) počivati3) (to (make or allow to) lean, lie, sit, remain etc on or against something: Her head rested on his shoulder; He rested his hand on her arm; Her gaze rested on the jewels.) počivati4) (to relax, be calm etc: I will never rest until I know the murderer has been caught.) oddahniti si5) (to (allow to) depend on: Our hopes now rest on him, since all else has failed.) opreti (se)6) ((with with) (of a duty etc) to belong to: The choice rests with you.) biti odvisen (od)•- restful- restfully
- restfulness
- restless
- restlessly
- restlessness
- rest-room
- at rest
- come to rest
- lay to rest
- let the matter rest
- rest assured
- set someone's mind at rest II [rest]- the rest* * *I [rest]noun(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče; technical opora, opornik, podpornik; music pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena močwithout rest — brez miru, brez odloga, nemudomaat rest — miren, nepremičen, mrtevrest room — soba za počivanje, dnevna soba; American toaletarest period sport odmor v igriday of rest — dan počitka, praznikto be at rest — mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjento come to rest — priti do miru, pomiriti seto go (to retire) to rest — iti k počitku, iti spatto lay to rest — položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopatito set s.o.'s mind at rest — pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti kogato set a question at rest — odločiti, rešiti vprašanjeto take one's rest — počivati, iti k počitkuII [rest]intransitive verbmirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na), opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v); transitive verb pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na); upreti (pogled) na, vto rest oneself — odpočiti se, oddahniti sirest his soul! — mir, pokoj njegovi duši!to rest on (upon) one's oars — nehati veslati, figuratively počivati po napornem deluto rest on one's laurels figuratively počivati na svojih lovorikahare you rested? — si se odpočil?it rests with you to propose terms — vam je prepuščeno, da predlagate pogojethe burden rests upon him — breme odgovornosti leži, počiva na njemlet him rest in peace! — naj (on) v miru počiva!we stopped to rest the horses — ustavili smo se, da bi dali počitka konjemIII [rest]nounostanek; preostanek; ostalo, ostali; rezervni sklad, rezerva (zlasti v Bank of England); commerce zaključek bilance, delanje bilance, računski zaključek; tennis niz (dolga zaporednost) žogfor the rest — v ostalem, kar se ostalega tiče, gledé ostalega, sicerIV [rest]intransitive verbostati, preostati, biti preostanek (of česa)rest assured that I will do my best — bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v moji močito rest with — biti v rokah, biti odvisen odit rests with you to decide — vi odločite; vaša stvar je, da odločiteV [rest]nounhistory kavelj na oklepu srednjeveškega viteza, v katerega je zataknil svoje kopje pri napadu na nasprotnika -
2 sleeper
1) (a person who sleeps: Nothing occurred to disturb the sleepers.) spalec2) (a berth or compartment for sleeping, on a railway train: I'd like to book a sleeper on the London train.) spalni voz* * *[slí:pə]nounspalec, -lka; figuratively umrli, pokojnik; žival, ki prespi zimo; commerce neaktiven družabnik; railway železniški prag; colloquially spalni voz; American slang nepričakovan uspehto be a good sleeper — imeti dobro, mirno spanje -
3 play
[plei] 1. verb1) (to amuse oneself: The child is playing in the garden; He is playing with his toys; The little girl wants to play with her friends.) igrati se2) (to take part in (games etc): He plays football; He is playing in goal; Here's a pack of cards - who wants to play (with me)?; I'm playing golf with him this evening.) igrati3) (to act in a play etc; to act (a character): She's playing Lady Macbeth; The company is playing in London this week.) igrati4) ((of a play etc) to be performed: `Oklahoma' is playing at the local theatre.) igrati5) (to (be able to) perform on (a musical instrument): She plays the piano; Who was playing the piano this morning?; He plays (the oboe) in an orchestra.) igrati6) ((usually with on) to carry out or do (a trick): He played a trick on me.) potegniti koga za nos7) ((usually with at) to compete against (someone) in a game etc: I'll play you at tennis.) igrati proti komu8) ((of light) to pass with a flickering movement: The firelight played across the ceiling.) poigravati se9) (to direct (over or towards something): The firemen played their hoses over the burning house.) usmeriti10) (to put down or produce (a playing-card) as part of a card game: He played the seven of hearts.) igrati2. noun1) (recreation; amusement: A person must have time for both work and play.) igra2) (an acted story; a drama: Shakespeare wrote many great plays.) gledališka igra3) (the playing of a game: At the start of today's play, England was leading India by fifteen runs.) tekma4) (freedom of movement (eg in part of a machine).) delovanje•- player- playable
- playful
- playfully
- playfulness
- playboy
- playground
- playing-card
- playing-field
- playmate
- playpen
- playschool
- plaything
- playtime
- playwright
- at play
- bring/come into play
- child's play
- in play
- out of play
- play at
- play back
- play down
- play fair
- play for time
- play havoc with
- play into someone's hands
- play off
- play off against
- play on
- play a
- no part in
- play safe
- play the game
- play up* * *I [pléi]nounigra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu); figuratively igra (besed, barv, valov, žarkov itd.); theatre gledališka igra, predstava; music igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay); delovanje, dejavnost, torišče; technical toleranca; figuratively svoboda gibanja; American slang manever, (zvijačen) poskus za dosego česa; American slang publiciteta, poznanost, propagandato bring ( —ali call, put) into play — spraviti v pogon, izkoristitito come into play — začeti delati, stopiti v akcijochild's play — otročarija, igračkanjein full play — v polnem teku, v polnem pogonufiguratively to hold in play — zaposliti (koga s čim)in play — še v igri (kvartanje), za šaloit is your play — ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)to make play — imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)to make play with — postavljati se, bahati seII [pléi]1.intransitive verbigrati ( for za), šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati; technical imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče);2.transitive verb theatreigrati, uprizoriti; sport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa); technical spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladatito play along with — sodelovati, v en rog trobiti s komto play it cagey — biti previden, omahovatifiguratively to play both ends against the middle — previdno, rafinirano ravnatito play ball with s.o. — pošteno postopati s komfiguratively to play one's cards well (badly) — (ne)spretno manevriratito play s.o. dirt — izigrati kogato play s.o. false — izdati kogato play the game — držati se pravil, pošteno ravnatito play into s.o.'s hands — koristiti drugemu, pomagati komuto play one's hand for all it is worth — izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnostislang to play it (low) on — izigrati koga, zlorabitito play a part — igrati vlogo, pretvarjati seto play safe — previdno ravnati, ne tvegatito play for time — zavlačevati, poskušati pridobiti na časuto play s.o. a mean trick — prevarati kogato play (up)on — igrati na, figuratively izrabljati kogato play (up)on words — zbijati šale, igrati se z besedamito play with — igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s -
4 sound
I adjective1) (strong or in good condition: The foundations of the house are not very sound; He's 87, but he's still sound in mind and body.) zdrav2) ((of sleep) deep: She's a very sound sleeper.) trden3) (full; thorough: a sound basic training.) temeljit4) (accurate; free from mistakes: a sound piece of work.) brez napake5) (having or showing good judgement or good sense: His advice is always very sound.) pameten•- soundly- soundness
- sound asleep II 1. noun1) (the impressions transmitted to the brain by the sense of hearing: a barrage of sound; ( also adjective) sound waves.) zvok; zvočen2) (something that is, or can be, heard: The sounds were coming from the garage.) zvok3) (the impression created in the mind by a piece of news, a description etc: I didn't like the sound of her hairstyle at all!) podoba2. verb1) (to (cause something to) make a sound: Sound the bell!; The bell sounded.) zveneti2) (to signal (something) by making a sound: Sound the alarm!) (po)zvoniti3) ((of something heard or read) to make a particular impression; to seem; to appear: Your singing sounded very good; That sounds like a train.) slišati se; zdeti se4) (to pronounce: In the word `pneumonia', the letter p is not sounded.) izgovoriti5) (to examine by tapping and listening carefully: She sounded the patient's chest.) osluškovati•- soundlessly
- sound effects
- soundproof 3. verb(to make (walls, a room etc) soundproof.) zvočno izoliratiIII verb(to measure the depth of (water etc).) sondirati- sounding- sound out* * *I [sáund]nounzvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha; figuratively vtis; pomen, smisel; obsolete sporočilo, naznanilothe sound of a bell — glas zvona, zvonjenjeI don't like the sound of it — to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v reduthere was much sound but little sense in his speech — njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idejII [sáund]intransitive verbzveneti, doneti, razlegati se; figuratively zdeti se, delati vtis, slišati se; transitive verb music trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasitito sound s.o.'s lungs — osluškovati komu pljučato sound s.o.'s praises — peti komu hvaloit sounds as if he was keeping something back — to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)it did not sound like his voice — ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glasto sound off American slang odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imenato sound in — iti za; glasiti se naIII [sáund]1.adjective ( soundly adverb)zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi; juridically veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje; economy soliden, zanesljiv; solventensound as a bell, as sound as a roach — zdrav kot ribasound advice — dober, poraben nasvetsound currency economy zdrava valutaa sound objection — utemeljen, tehten ugovorsound timber — zdrav, jeder lesis he quite sound in mind? — je (on) čisto pri pravi pameti?to get a sound whipping — biti pošteno našeškan (tepen);2.adverbtrdno, globoko; zeloto be sound asleep, to sleep sound — trdno, globoko spatiIV [sáund]1.nounmedicinesonda; nautical merjenje globine; nautical grezilo, svinčnica;2.transitive verb nautical(s svinčnico) meriti (globino), preiskovati (dno), določiti globočino vode (v ladijskem trupu); medicine preiskovati, pregledati (sečni mehur) s sondo; figuratively oprezno pretipati; sondirati mišljenje (kake osebe); intransitive verb meriti globočino; (o kitu) potopiti se do dnato sound s.o. on (about) — pretipati koga gledéto sound out s.o.'s views — skušati zvedeti stališča kake osebeV [sáund]nounmorska ožina; obsolete morski rokav; zoology ribji mehur; zoology sipa -
5 post
I [pəust] noun(a long piece of wood, metal etc, usually fixed upright in the ground: The notice was nailed to a post; a gate-post; the winning-post.) drog- keep somebody posted
- keep posted II 1. [pəust] noun((the system of collecting, transporting and delivering) letters, parcels etc: I sent the book by post; Has the post arrived yet?; Is there any post for me?) pošta2. verb(to send (a letter etc) by post: He posted the parcel yesterday.) poslati- postage- postal
- postage stamp
- postal order
- postbox
- postcard
- postcode
- post-free
- post-haste
- posthaste
- postman
- postmark
- postmaster
- post office III 1. [pəust] noun1) (a job: He has a post in the government; a teaching post.) služba2) (a place of duty: The soldier remained at his post.) mesto3) (a settlement, camp etc especially in a distant or unpopulated area: a trading-post.) postojanka2. verb(to send somewhere on duty: He was posted abroad.) namestitiIV [pəust]* * *I [póust]noundrog, steber, kol; sport vratnica gola, startno mesto ( starting-ŋ), ciljna črta ( winning-ŋ); mineralogy navpičen sloj premoga (rude), podpornik v rudnikubetween you and me and the bed-post — na štiri oči, med nama, zaupnoII [póust]transitive verbrazglasiti, oznaniti, objaviti, afiširati; nalepiti plakate (up); American prepovedati vstop z napisno tabloposted property — posest, kjer je vstop prepovedanIII [póust]nounmilitary stražarsko mesto, vojaška postojanka, vojaška posadka na postojanki, garnizija; American military kantina, trgovska postaja; vojna pošta (Post Eɔchange, Pɔ); British English military trobljenje ( first ŋ budnica, last ŋ znak za spanje, the last ŋ zadnji pozdrav s trobento); položaj, služba; službeno mesto, postaja (npr. first-aid ŋ nezgodna postaja); economy prostor za borznega senzala na borzi; nautical čin, položaj kapitanaIV [póust]transitive verbmilitary postaviti stražo; naložiti dolžnost, naložiti delo; nautical postaviti za kapitanaV [póust]noun(zlasti British English) pošta (pisma itd.); history poštna kočija, poštna postaja, poštni sel, kurir; pisemski papir (format 16 x 20)general post — jutranja pošta; figuratively slepe miši (igra)VI [póust]1.intransitive verbpotovati s poštno kočijo; hiteti na potovanju;2.transitive verb British Englishoddati pošto, poslati po pošti; obvestiti koga; economy vknjižiti v glavno knjigo (up)to keep s.o. posted — stalno koga obveščatiVII [póust]adverbhitro, po pošti, s poštno kočijoto ride post — hiteti na cilj, hiteti na potovanju -
6 soft
[soft]1) (not hard or firm; easily changing shape when pressed: a soft cushion.) mehek2) (pleasantly smooth to the touch: The dog has a soft, silky coat.) mehek3) (not loud: a soft voice.) tih4) ((of colour) not bright or harsh: a soft pink.) nežen5) (not strict (enough): You are too soft with him.) popustljiv6) ((of a drink) not alcoholic: At the party they were serving soft drinks as well as wine and spirits.) brezalkoholen7) (childishly weak, timid or silly: Don't be so soft - the dog won't hurt you.) reva•- softly- softness
- soften
- soft-boiled
- soft-hearted
- soft-spoken
- software
- softwood
- have a soft spot for* * *I [sɔft]nouncolloquially bedak, tepec, neumnež, butecII [sɔft]1.adjectivemehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen ( with z); miren (spanje); economy nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen); slang lahek; zaljubljen (on v); nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen; phonetics zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)soft air — mil, blag zraka soft drink American slang brezalkoholna pijačasoft money American papirnati denar, bankovci, menicesoft nothings — ljubavno gruljenje, sladke besedesoft sawder — laskanje, prilizovanjesoft sex, softer sex — ženski spol, ženskesoft soap — mehko kalijevo milo, figuratively American slang laskanje, dobrikanjesoft solder — pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturisoft tack slang bel kruh, nautical mehek kruh (ne prepečenec), dobra hranasoft thing colloquially lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnosthe was rather soft in this affair — ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari);2.adverbpočasi, tihoto lie soft — ležati na mehkem;3.nounmehkoba, milina; colloquially slabič; bedak;4.interjection archaicpočasi! polahko! -
7 sweet
[swi:t] 1. adjective1) (tasting like sugar; not sour, salty or bitter: as sweet as honey; Children eat too many sweet foods.) sladek2) (tasting fresh and pleasant: young, sweet vegetables.) svež3) ((of smells) pleasant or fragrant: the sweet smell of flowers.) prijeten4) ((of sounds) agreeable or delightful to hear: the sweet song of the nightingale.) mil5) (attractive or charming: What a sweet little baby!; a sweet face/smile; You look sweet in that dress.) ljubek6) (kindly and agreeable: She's a sweet girl; The child has a sweet nature.) prijazen2. noun1) ((American candy) a small piece of sweet food eg chocolate, toffee etc: a packet of sweets; Have a sweet.) bonbon2) ((a dish or course of) sweet food near or at the end of a meal; (a) pudding or dessert: The waiter served the sweet.) sladek poobedek3) (dear; darling: Hallo, my sweet!) ljubček•- sweeten- sweetener
- sweetly
- sweetness
- sweetheart
- sweet potato
- sweet-smelling
- sweet-tempered* * *I [swi:t]1.adjective ( sweetly adverb)sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do); colloquially mil, dražesten, ljubek, sladek; colloquially gladek, miren, brez trudaat one's own sweet will — po svoji mili volji, po svoji glavia sweet one slang krepak udarecsweet breath — svež, prijeten duh (iz ust)a sweet tooth figuratively sladkosnednostsweet and twenty — "očarljiva dvajsetletnica"my sweet one! — moj ljubi!to be sweet on s.o. colloquially biti zaljubljen v koga, nor za komto have a sweet tooth figuratively biti sladkosnedento keep s.o. sweet — dobro se razumeti (shajati) s kom;2.adverb to smell sweet — blago dišatiII [swi:t]nounkar je sladko; sladek okus, sladkost; slaščica, bonbon; sladek poobedek, sladke jedi; sladkano vino; figuratively sladkosti; prijeten vonj, parfum, dišava; prijetnost, slast; ljubi, ljubček, ljubica, dragica
См. также в других словарях:
spánje — a s (á) 1. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanje ga je okrepilo; zbudili so ga iz globokega, ekspr. sladkega spanja; ekspr. pogrezniti se, potoniti, utoniti v spanje zaspati; nemirno, rahlo, trdno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pól — a m (ọ̑) 1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; področje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol 2. elektr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdrávje — a s (ȃ) stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma: bolnikovo zdravje se izboljšuje, krepi, slabša, vrača; uničevati, zapravljati si zdravje; ohraniti si zdravje do pozne starosti; paziti na zdravje; skrbeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spáti — spím nedov., spì spíte; spál (á í) 1. biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: ne ropotaj, oče spi; otroci že spijo; pes spi; ekspr. v hiši že vse spi; vsi so spali, le on je bedel; otrok ji je spal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Šank Rock — is a five piece Slovenian rock group, formed in 1982. In their long lasting career they ve published 13 albums and got many loyal fans. Their greatest distinction is probably that their music remains the same as it was from the beginning. They… … Wikipedia
napól — in na pól [ou̯] prisl. (ọ̑) 1. izraža približno polovično mero: napol prazen voz; napol volnena obleka; voz je napol pod streho / napol izpraznjen kozarec; napol odprte oči / govoriti napol za šalo, napol zares 2. izraža ne polno mero, stopnjo:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomladílo — a s (í) knjiž. kar pomlajuje, daje mlad, mladosten videz: spanje je dobro pomladilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póstelja — e ž (ọ) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilégati se — am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini: kapa se prilega glavi; obleka se je tesno prilegala telesu; ovratnik se lepo prilega vratu / te bluze se prilegajo telesu // biti ustrezen glede na velikost, obliko:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréča — e ž (ẹ) 1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo; stresti krompir iz vreče; metati, sipati v vrečo; papirnata, platnena,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika